Wildebeest analysis examples for:   mbh-mbh      February 25, 2023 at 00:40    Script wb_pprint_html.py   by Ulf Hermjakob

23214  MAT 1:1  Ake ini a Jisas Krais ititeviere oionre. Jisas ini a Devit itevinga na Devit ini a Abraham itevinga.
23215  MAT 1:2  Na Abraham ini a Aisak itema. Na Aisak ini a Jekop itema. Na Jekop ini a Juda ome ititeinre otema.
23216  MAT 1:3  Na Juda ini a Peres ome a Sera otema, na onina ini a Tamar. Na Peres ini a Hesron itema. Na Hesron ini a Ram itema.
23217  MAT 1:4  Na Ram ini a Aminadap itema. Na Aminadap ini a Nason itema. Na Nason ini a Salmon itema.
23218  MAT 1:5  Na Salmon ini a Boas itema, na inina ini a Rahap. Na Boas ini a Obet itema, na inina ini a Rut. Na Obet ini a Jesi itema.
23219  MAT 1:6  Na Jesi ini a Nepes a Devit itema. Na Devit ini a Solomon itema. Na Solomon inina ini a Batsiba ako Devit i pamuespot i a Uria nge.
23220  MAT 1:7  Na Solomon ini a Rehoboam itema. Na Rehoboam ini a Abija itema. Na Abija ini a Asa itema.
23221  MAT 1:8  Na Asa ini a Jehosapat itema. Na Jehosapat ini a Jehoram itema. Na Jehoram ini a Usia itema.
23222  MAT 1:9  Na Usia ini a Jotam itema. Na Jotam ini a Ahas itema. Na Ahas ini a Hesekia itema.
23223  MAT 1:10  Na Hesekia ini a Manase itema. Na Manase ini a Emon itema. Na Emon ini a Josaia itema.
23224  MAT 1:11  Na Josaia ini a Jehoiakin ome ititeinre otema. Na nge wop lemi aken Babilonre o pun tomo e Israelre ma o wolpot ir a Babilon la.
23225  MAT 1:12  Babilonre o wolpot Israelre lale a Babilon la, ma Israelre ole vothong a Babilon i patea nge a Jehoiakin. Na Jehoiakin ini a Sealtiel itema. Na Sealtiel ini a Serubabel itema.
23226  MAT 1:13  Na Serubabel ini a Abiut itema. Na Abiut ini a Eliakim itema. Na Eliakim ini a Asor itema.
23227  MAT 1:14  Na Asor ini a Sadok itema. Na Sadok ini a Akim itema. Na Akim ini a Eliut itema.
23228  MAT 1:15  Na Eliut ini a Eleasar itema. Na Eleasar ini a Matan itema. Na Matan ini a Jekop itema.
23229  MAT 1:16  Na Jekop ini a Josep itema. Na Josep ini toko ako iewo sengenga ini a Maria ako i pop a Jisas, ini toko aken te apeta i ini a Mesaia, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
23230  MAT 1:17  Jisas ititeviere ako i patea nge a Abraham ma me i mulalu nge a Devit kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge a Devit ma me i mulalu nge owolpotnga a Babilon kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge owolpotnga a Babilon ma me i mulalu nge a Krais ile velpoling kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel mun.
23231  MAT 1:18  Jisas Krais ipopnga kene i velpol vene: Inina Maria o ateal i ve aro i ewoa a Josep, ave o ela pel rongan, na tokokoere o thepol ako Maria iopo lale. Ini Oni Riringa ile omaing a i nge ma iopo.
23232  MAT 1:19  Na iewo a Josep ini toko vengvenga ma ini plong ve aro i palemara a Maria a tokokoere otheki, mako ilemi ve aro i mothong kine i.
23233  MAT 1:20  Rongan Josep ilemi rum nge aken, nako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun i nge ile oni theong, ma i ria i ve, “Josep, Nepes a Devit itevinga, mothong tova lomum kerenga nge a Maria ielanga mo ini ewom. Ke Maria iopo aken nge Oni Riringa ile omaing.
23234  MAT 1:21  Aro i pop itun tomonnga e, naro ong apeta iion a Jisas ako i mirenga ve, ‘Pamimionga’, eneke aro i el werer ile tokokoere nge ole vothung kerengare.”
23235  MAT 1:22  Na ur alavusnga areken o velpol vene re ake, mo i pavelpol nunganga ur alavusnga ako Toko Pomnga ile riong elnga i ri nge ve,
23236  MAT 1:23  “Ovote ako i ngo tomo e toko rongan aro iopo mo i pop itun tomonnga e, naro o apeta iion a Emanuel.” Ako i mirenga ve, “God i voth tomo nge it.”
23237  MAT 1:24  Mako Josep i vurpola ma i ewoa ol a Maria ranga ve ako Toko Pomnga ile ensel i ritet a i nge lale. Ma i peange e iewo sengenga ma i wol i a ile vel la.
23238  MAT 1:25  Ave o ngo tomo e pel avele, i pavurvur ako la i pop itun tomonnga aken, mako Josep i apeta iion a Jisas.
23239  MAT 2:1  Maria i pop a Jisas a rem a Betlehem a epee a Judia. Na nge wop lemi aken Herot i voth ini nepes. Na Maria i pop i lale ma toko powe ninengare o plosa a epee ako nang i povlesa nge me ma o es a Jerusalem la.
23240  MAT 2:2  Ma o nina ve, “Povothvoth aton mo aro i velpol ini Judare ole nepes, i voth a kath? Eneke, them voth a epee ako nang i povlesa nge me ma them thepol sivemit ako i paateal nge ile velpoling. Make them es me mo them lotual i.”
23241  MAT 2:3  Nepes a Herot i nongpola ur aken, ma ilemi pompom rintet nge riong aken tomo mun nge toko alavusnga ako o voth a Jerusalem.
23242  MAT 2:4  Mako i leng Judare ole pris kimangare tomo mun nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma i nina or ve, “Toko ako ini a Krais ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro inina i pop i nge pen kath, e?”
23243  MAT 2:5  Mako o olal ile riong ve, “Akola a rem a Betlehem a epee a Judia. Na i vene re ake, eneke God ile riong elnga i wat i nomenga vene:
23244  MAT 2:6  ‘Betlehem ako i voth a epee a Judia. Iion aro i kima mun ako a Judia tomo nge rem areko oion kima ako a epee a Judia. Eneke mukalinga e aro i velpol a i nge, naro i theal lek toko Israelre ranga ve ako sipsip thealnga i theal ile sipsipre.’”
23245  MAT 2:7  Lamako Herot i pawol kinepot toko powe ninengare mo i nin senu or nge nang kathnga ako sivemit aken i velpoltun or nge.
23246  MAT 2:8  Lama i pakepot or a Betlehem la, na i ria or ve, “Thomu o es mo o ortet senu wain aken, na tova ve thomu o sangpolo i, aro thomu o riteta lek, mo tho es mo tho lotual mun i.”
23247  MAT 2:9  O nongpola nepes aken ile riong ma i vus, mako o losa ol ma o es, nako o thepol mun sivemit aton i velpol tel a or nge a epee ako nang i povlesa nge me. O thepol i veno ako, ma olemi sivenga rintet nge ma i mengmeng avele. Na sivemit aken i mukal ole mala i mit vengtun nge vel aken ru wain aken i ngo nge.
23249  MAT 2:11  Mako o koro a vel lemi, ma o thepol wain aken tomo nge inina Maria, ma o koru oeve ma o lotual i. Na o thepu ole alal na o ela sungong ako iolonga i roro ma o sungu i a i nge, ako ini gol, na ni peti taulonga sivenga, na pawonga sivenga ako o ongtun i ma iunnga thelnga sivenga.
23250  MAT 2:12  Na nge ole lo wererong a ole pen o panes ol sovengalo relnga e, eneke nge ole oni theong, God i ri engeng or ve, o mothong tova o es werer ol a Herot nge la.
23251  MAT 2:13  Toko powe ninengare o es lale, lama pemliko ma Josep ioni the ako Toko Pomnga ile ensel e i velpoltun i ma i ria i ve, “Vurpola na ong losa mo es tomo nge wain aken ome inina mo thomu o lo kine a Isip la. Aro thomu o voth tel nge mo i pavurvur ako aro tho ria werer mun wong, eneke Herot aro i ortet wain aken mo i so rin i.”
23252  MAT 2:14  Na a ur e avele, nako Josep i vurpola, ma i wola wain aken tomo nge inina, na nge pemliknga aken o lo kine a Isip la.
23253  MAT 2:15  Ma o voth nge, i pavurvur ako Herot i rin. I vene re ake ma ur aken i pavelpol nunganga ur areko God i ria ile riong elnga nge ve, “Tho lengpot tuk a Isip me.”
23254  MAT 2:16  Toko powe ninengare o es ol a Herot nge avele, ma Herot ilemi mire ako ole apaltet i lale, ma ilemi kling rintet. Mako i sung riong a ile punongare nge ve, aro o es a Betlehem na rem areko o voth toth totho a Betlehem, mo aro o pun rin wainlanga totomone alavusnga ako oa tovu po or aini na posposengaere mun. Herot i ria tovu po or aini, eneke powe ninengare o apeta nang aken sivemit aken i velpoltun or.
23255  MAT 2:17  Mako riong ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge, i velpol nunganga. Na ile riong vene:
23256  MAT 2:18  “Tokokoere o nongpol tanging na waling aolonga ako i espot a rem a Rama me. Ini a Resel ako i tang nge itutunre, na toko e avele i pavurvur nge ipaengengalanga, eneke itutunre o rin rin ma vus.”
23257  MAT 2:19  Herot i rin lale, mako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun a Josep nge ile oni theong ako a Isip.
23258  MAT 2:20  Ma i ria i ve, “Vurpola mo ong plosa, na wola wain aken ome inina mo o es werer a Israel la, eneke tokokoe areko o ri ve o pun rin wain aken o rin lale.”
23259  MAT 2:21  Mako Josep i plosa ma i wola wain aken ome inina ma o es ma o velpol ol a Israel.
23260  MAT 2:22  Ave Josep i nongpola ve, Arkelaus i el itema a Herot imei na ini nepes ako a epee a Judia, ma i ngeip ol nge esong ako la. Na nge oni theong Toko Pomnga ile ensel i sungu riong a i nge ve, i mothong tova i es a epee a Judia, mako o es ol inga a epee a Galili.
23261  MAT 2:23  Ma i oma ol ile rem a Nasaret. Ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elngare ole riong ako o ri ve, “Aro o apeta i ve ini toko Nasaret anga.”
23262  MAT 3:1  Na nge wop lemi aken Jon Paninuonga i velpol ma i mit a pen polpolnga ako a Judia ma i patea ile panongpolong nge.
23263  MAT 3:2  Ma i ri ve, “Kimomu lelal lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes kene i toth me lale.”
23264  MAT 3:3  Na Jon ini toko ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve: “Toko e ako i presa pres a pen polpolnga ve, ‘Thomu o monsi a Toko Pomnga ile sovengalo, na thomu o pavengveng pen kerengare ako aro i es nge.’”
23265  MAT 3:4  Na Jon ia neong kene o oma i nge mekerem ako ini kamel ini thoing, na ia let ini mekerem peti ma i kin i a ilopat, na ia aning ini sisre na i thin inga sthong ei.
23266  MAT 3:5  Na tokokoere ako o es a i nge me, o es a Jerusalem me, na pelie mun e pen epee alavusnga ako a epee a Judia, na pelie mun nge rem areko o ngo tothalo a thei a Jordan.
23267  MAT 3:6  Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, lama Jon i paninu or nge thei a Jordan.
23268  MAT 3:7  Ave Jon i thepol ako Parisire or pulua tomo mun nge Sadiusire or pulua ako o es a i nge me, mo olemi ve aro i paninu or. Ma i ria or ve, “Thomu ini pilimo kerengare. Anga i ria thomu ve aro thomu o lo nge paomelaling ako God aro i sungu i, e?
23269  MAT 3:8  Aro thomu o oma vothung sivengare ako i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerengare lale.
23270  MAT 3:9  Na o mothong tova lomumu ve, ‘Aro God i paomelal them avele, eneke Abraham ini titevimem.’ Tho ria thomu ve, God i pavurvur nge anral areke eksinga mo o velpol ini a Abraham ititeviere.
23271  MAT 3:10  Na God ile paomelaling i ranga ve ini telenga wowonga ako i totho ako aro i vairo i a thomu nge ako o ranga ve ini won. Na won alavusnga areko omonnga i sivenga avele, aro o tetela ir mo o asesu or a won sesenga nge la.
23272  MAT 3:11  “Na tho paninu thomu nge thei mo ur aken i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga lale. Ave toko ako i rumongal nge tho me, kene ile engenging i aolonga rintet nge lek engenging, na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele. Naro i paninu omu pelie nge a God Ioni Riringa, aveto omu pelie nge won sesenga.
23273  MAT 3:12  Naro i nongpol toko alavusnga ole riong, naro i thomreu areko o sivenga na areko o kerenga, ranga ve ini toko pen lesnga ako i thomreu wit monnga sivenga na wit peti kerenga. Naro i veliloalo wit enanga a ile pen sivenga, aveto wit peti aro i asesu ir a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.”
23274  MAT 3:13  Nge wop lemi aken Jisas i voth a Galili, ma i losa e pen aken ma i es a Jon nge a thei a Jordan mo ilemi ve, aro Jon i paninu i.
23275  MAT 3:14  Ma Jon kene i tongporum ako aro i eksing ilemi, ma i ria i ve, “I vova ako ong es a tho nge me, e? Aro i sivenga tova ong paninu tho.”
23276  MAT 3:15  Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ong oma ur ako tho ria ong nge ponange, mo aro te panes vothung vengvenga alavusnga.” Mako Jon i nongal ikei, ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge.
23277  MAT 3:16  Jon i paninu a Jisas ma vus ma Jisas i es a klangklang. Nako Pen a Urvet i thep, ma i thepol a God Ioni Riringa ako i esu a i nge me, ma i ranga ve ini pothu na i men a i nge.
23278  MAT 3:17  Ma lenging i esu a Pen a Urvet me ma i ri ve, “Ake ini Tuk a urvet, ako lemik sivenga rintet nge i.”
23279  MAT 4:1  Lama Oni Riringa i paes a Jisas a pen polpolnga la, mo aro Satan i tongporum i.
23280  MAT 4:2  Na Jisas i voth nge na i an avele e nang na mlik or mule pa penel, lamako Jisas i rova ol mesipuniong.
23281  MAT 4:3  Na a ur e avele na Satan i es a i nge me, ma i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, aro ong ria um areke mo o eksing mo ini bret.”
23282  MAT 4:4  Ave Jisas i olal ile riong ve, “Na God ile erere i ri vene, ‘Toko i pavurvur aro i mimi inga nge aning avele, ave aro i mimi nge a God ile riong alavusnga.’”
23283  MAT 4:5  Lamako Satan i wola a Jisas ako la a rem riringa a Jerusalem ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi.
23284  MAT 4:6  Ma i ria i ve, “Tova ve, ong ini a God Itun, aro ong opthou la, ke God ile erere i ri ve, ‘God aro i ria ile enselre mo aro o theal ong. Naro o monteta la ong nge omeni, mo aro evom i tup nge um e avele.’”
23285  MAT 4:7  Lama Jisas i olal ile riong ve, “Ave God ile erere i ri mun vene, ‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga ako ini lom God ile engenging.’”
23286  MAT 4:8  Lamako Satan i wola mun a Jisas a tete polemi ako i roro rintet, ma i pathengalpot i nge rumrem alavusnga ake ru a ulue tomo mun nge a malmaling.
23287  MAT 4:9  Lama i ria mun i ve, “Aro tho sungu ur alavusnga ake ru a ong nge, tova ong koru evom na ong lotual tho.”
23288  MAT 4:10  Ma Jisas i olal ile riong ve, “Satan, ong lopot nge tho, eneke God ile erere i ri ve, ‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga ako ini lom God. Naro ong voth inga a isa thewo.’”
23289  MAT 4:11  Mako Satan i lopot a Jisas nge, nako enselre o es me ma o opoal ol a Jisas.
23290  MAT 4:12  Lama Jisas i nongpol ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi, mako i lo werer a Galili la.
23291  MAT 4:13  I velpol a Nasaret ma i losa nge na i alpo a rem a Kaperneam ako a thei a pamonlel a Galili, aken ini net Sebulun na net Naptali oa ulue.
23292  MAT 4:14  Na ile vothung ake i pavelpol nunganga ur ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve,
23293  MAT 4:15  “Ako nge a net Sebulun na net Naptali oa ulue, totho a rua, ako a thei a Jordan wo epee, epee a Galili i voth nge. Ini pen ako tokokoe areko or ini Judare avele o voth nge.
23294  MAT 4:16  Na toko areken, o voth a mideng aolonga lemi, aro o thepol pen lalanga aolonga. Na areko o voth a rinong lemi, pen lalanga i to a or nge lale.”
23295  MAT 4:17  Nge wop lemi aken Jisas i patea ol ile panongpolong ma i ri ve, “Kimomu lelal nge lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes i toth me lale.”
23296  MAT 4:18  Jisas i es a thei a pamonlel a Galili a wonwon po, ma i thepol titeinpel aini, Saimon, ako iion aininga a Pita na iteinnga a Andru. Or paini ini silang elngare ma o rongu oa susua a thei, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge.
23297  MAT 4:19  Mako Jisas i ria or ve, “Thomu o panes tho mo aro tho patoral thomu nge tokokoere oelnga.”
23298  MAT 4:20  Na a ur e avele, nako o modipdopu oa susuare, mako o panes ol i.
23299  MAT 4:21  Lama o espot mun lollo avele na i thepolo mun titeinpel aini, ako ini a Jems na Jon a oa wok nge, tomo nge otema a Sebedi ako o italal oa susua minranga. Mako Jisas i lenga mun or.
23300  MAT 4:22  Na a ur e avele, nako o modipdopu oa wok tomo nge otema, mako o panes ol i.
23301  MAT 4:23  Lamako Jisas i esu esa ol a pen alavusnga ako a Galili, ma i pamireal a Judare ole lotuonga a velre na i panongpol mun nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes, na i pasivenga mun tokokoere nge ni multhanging alavusnga ako i el or.
23302  MAT 4:24  Na iion i kima a pen alavusnga ako a Siria. Mako tokokoere o paes tokokoe areko ni multhanging rel relngare o velpol ol a or nge, a i nge la. O paes areko sisisong aolonga rintet i voth a oni peti, na tokokoe areko tamata kerengare o rero or, na tokokoe areko sawirong aolonga i el or ma o matu, na tokokoe areko oni peti motungtung, mo Jisas i pasivenga or.
23303  MAT 4:25  Na pulua pomnga ako o panes i. O es a Galili me, na pelie mun o losa a Jerusalem na epee a Dekapolis na epee a Judia na pelie mun a Jordan wo epee.
23304  MAT 5:1  Jisas i thepol pulua pomnga ako o es tuntun i me. Mako i es a tete polemi la mo i men nge. Na ile wainlanga areken o veliloalo pel a i nge.
23305  MAT 5:2  Mako i patea ol ile patoraling a or nge.
23306  MAT 5:3  Ma i ri ve, “Sapase areko olemi mire ve, ole ur e avele ru a God itheki nge, eneke God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet ini ole.
23307  MAT 5:4  Sapase tokokoe areko o voth nge tanging, eneke God aro i pasivenga oopo.
23308  MAT 5:5  Sapase tokokoe areko o paruru osivenga, eneke God aro i sung ulue alavusnga a or nge.
23309  MAT 5:6  Sapase tokokoe areko olemi engeng na olo wom rintet nge vothung vengvenga panesnga, eneke ur aken olemi nge aro i velpol a or nge.
23310  MAT 5:7  Sapase tokokoe areko olemi esal toko rel relngare, eneke God aro ilemi esal mun nge or.
23311  MAT 5:8  Sapase tokokoe areko olemi riritet, eneke aro o thepol a God.
23312  MAT 5:9  Sapase tokokoe areko o engeng nge tokokoere opamensenunga, eneke tokokoere aro o apeta or ini a God itutunre.
23313  MAT 5:10  Sapase tokokoe areko o el matheong nge vothung vengvenga panesnga, eneke aro o voth sivenga e God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet.
23314  MAT 5:11  “Sapase thomu e nang ako tokokoere o ri kerenga e thomu, na o oma tangatun e thomu, na o ri mun riong le apaltetonga nge thomu, eneke thomu o panes tho.