23216	MAT 1:3	Judá etz Tamar oy ung'adyii Fares etz Zara. Fares oy ung'adyii Esrom. Esrom oy ung'adyii Aram.
23219	MAT 1:6	Isaí oy ung'adyii rey David. Je rey David je' oy ytöxyɨjc'adyii huɨdɨ anajty Urías ytöxyɨjc'ajtpy. E je' ajcxy y'ung'ajtɨ Salomón.
23222	MAT 1:9	Uzías oy ung'adyii Jotam. Jotam oy ung'adyii Acaz. Acaz oy ung'adyii Ezequías.
23223	MAT 1:10	Ezequías oy ung'adyii Manasés. Manasés oy ung'adyii Amón. Amón oy ung'adyii Josías.
23226	MAT 1:13	Zorobabel oy ung'adyii Abiud. Abiud oy ung'adyii Eliaquim. Eliaquim oy ung'adyii Azor.
23227	MAT 1:14	Azor oy ung'adyii Sadoc. Sadoc oy ung'adyii Aquim. Aquim oy ung'adyii Eliud.
23228	MAT 1:15	Eliud oy ung'adyii Eleazar. Eleazar oy ung'adyii Matán. Matán oy ung'adyii Jacob.
23229	MAT 1:16	Jacob oy ung'adyii José huɨdi oy ñäy'adyii María. E je María oy ung'adyii Jesús huɨdi yxɨɨ Cristo.
23236	MAT 1:23	Je töxyjäy huɨdibɨ ca' yëydɨjc mɨɨddzɨnäy hue' je' ung tzɨmɨ̈cɨp. Chi ypadamyb tüg je y'ung hue' je' yxɨɨ'adaanɨp Emanuel. Emanuel hue' yhuimbɨdzɨmy Dios mɨɨd ɨɨch ajt.
23244	MAT 2:6	E miich Belén, mabɨ Judea ñaaxjot, mɨj'ajtp mgɨx'ajtp ca'ydɨ jac huɨdi naax jac huɨdi cajp, com ma miich chona'ñ tüg Huindzɨn huɨdi ane' mam yɨ israeljäy.
23246	MAT 2:8	E huin'it ajcxy quejxy jɨm Belén. Chi jadu'n nɨmay: ―Nɨ́cxcɨx jɨm e ocnidɨu ocyajtɨugɨxy je pi'c'anäg; e co anajty tɨ mbatcɨxy, miñ miich ajcxy xyajnɨmáaygɨxyɨch jaydëbɨ ɨɨch nɨcxy nañ jadu'n nhuindzɨgɨ̈yɨch.
23247	MAT 2:9	Co jadu'n rey najtzcapxɨyday, chi ajcxy choñ. E je madza' tɨɨbɨ anajty íjxcɨxy ma xɨɨ ypɨdzɨmy, chi ajcxy ijxy jayɨjp je' anajty ñɨcxy ma je' ajcxy, ixtɨ conɨ oy je madza' yhuäcxɨpy ma anajty je pi'c'anäg yajpaady.
23251	MAT 2:13	Co je rey ixpɨcytɨjc ajcxy yhuimbijttaayñɨ, chi cumäjoty José ijxy tüg Dios y'ángel, chi ñɨmaayɨ: ―Pɨdɨ̈g, nɨcx jɨm Egipto ñaaxjot mɨɨd yɨ pi'c'anäg etz mɨɨd yɨ' ytaj, e jɨm mhuɨ'mɨpy ixtɨ coonɨ ɨɨch miich nɨmähuɨpy. Com yɨ Herodes y'ixtähuamy yɨ' yɨ pi'c'anäg e yaj'öga'ñ yɨ'.
23252	MAT 2:14	Chi huin'it José ypɨdɨ̈gy mɨɨd tzooñ coodz je pi'c'anäg mɨɨd ytaj, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Egipto.
23253	MAT 2:15	Jɨm ajcxy y'ijty ixtɨ coonɨ oy y'ögy je Herodes. Jada je' jadu'n yajcuydun jadu'n nej Dios anajty tɨ ymɨnañ ma yɨ' y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ: “Jɨm Egipto ɨɨch n'ung tɨ nhuoy.”
23255	MAT 2:17	E jadu'n jada yajcuyduñ jadu'n nej anajty Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ, je Jeremías, anajty tɨ cojaay:
23257	MAT 2:19	Co oy y'öcnɨ Herodes huin'it jɨm Egipto, Dios tüg y'ángel ñayguëxɨ̈cɨ cumäyjoty ma José. Chi ñɨmayɨ:
23260	MAT 2:22	Per co José nejhuɨɨy co je Arquelao yɨ' anajty jɨm ane'mb jadu'n nej anajty je yteedy Herodes, ooy chɨgɨɨy nej ñɨcxɨp jɨm. E co jadu'n anajty tɨ ycumäy co ca' jɨm ñɨcxɨp, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Galilea ñaaxjot.
23278	MAT 3:17	E huin'it yajmɨdoy tzajpcɨ́xy tüg ayuc ymɨna'ñ: ―Jada je' ɨɨch n'ung'ajtypɨch huɨdibɨ ooy ndzocyɨch huɨdibɨ ooy mɨɨd jotcujc nayjɨhuɨ̈yiijɨch.
23287	MAT 4:9	E chi nɨmay: ―Ɨɨch jada miich nmoydähuɨpy tüg'ócɨy, pen miich cojxtɨna' xyhuindzɨgɨ̈yɨch xy'ojadatyɨch.
23291	MAT 4:13	E ni ca' yhuɨ'mɨɨy jɨm Nazaret, chi ñɨcxy jɨm Capernaum, jɨm ma Zabulón etz Neftalí y'it.
23300	MAT 4:22	E huin'it ajcxy ixmajtztay je barco etz yɨ' yteedy, chi ajcxy panɨcxy Jesús.
23304	MAT 5:1	Co Jesús ijxy tüg'ócɨy je mayjäy, chi nɨcxy ma tüg copnïcx, e chi jɨm y'ixtacy. E huin'it je' y'ixpɨjcpɨdɨjc ajcxy yjübigɨɨy.
23333	MAT 5:30	E pen yɨ mgɨ' a'oy'amybɨ xyajtundɨgoyamb tɨm ixpux etz najtzjibibɨ' jɨguem; jac'oy co tüg mgɨ' ytɨgoyɨpy ca'ydɨ co mmɨnɨcxɨpy metz mgɨ' jɨɨnjoty.
23337	MAT 5:34	Per ɨɨch miich ajcxy nɨmaayb: ni mga'ɨɨbaadɨp ni mgacapxpaadɨp; ni mgamɨna'nɨp; “y'ijxpy tzajpjotypɨ,” com yɨ' Dios chɨnaydac. E ni mgamɨna'nɨp, “y'ijxpy naaxhuiñybɨ,” com Dios yajpatp oy ytɨmymaajɨty. E ni mgamɨna'nɨp; “y'ijxpy Jerusalén,” com jɨm je' Dios chajptɨjc; ni mga'ɨɨbaadɨp ni mgacapxpaadɨp mgohuajc, com ca' mjaty myaj'ahuimbity poob o tzixy tüg cöhuay.
23340	MAT 5:37	Hue' janchtɨy, tɨydudägy mɨnaangɨxy: “oy” o “ca'.” E pen miich ajcxy anaxy jaccapxp jadu'n mujcu' y'ayuc je' anajty ajcxy mgapxpy.
23345	MAT 5:42	Pen tijaty xypɨjctzoohuɨ, mo'. E pen ji pɨn xymɨnuucxa'ñ, yajnuucx.
23355	MAT 6:4	E co miich amoñ m'idɨpy, mDios Teedy huɨdi ijxp co amoñ tijaty mduñ, je' xymöhuamb tüg oy'ajtɨn mayjäyduum.
23357	MAT 6:6	E co miich Dios mmɨbɨjtzoy, nɨcx tɨgoty etz m'agɨ̈huɨpy je mdɨjc aguu. Huin'it Dios mɨbɨjctzou. E je Dios y'ijxpy ymɨdooyb co jadu'n mmɨbɨjctzoy, e je' je m'oy'ajtɨn xymöhuɨipy mayjäyduum.
23360	MAT 6:9	E jadu'n miich ajcxy Dios mɨbɨjctzohuɨpy, jadu'n mɨna'nɨp: Dios Teedy, miich huɨdibɨ tzajpjoty tzɨnaayb; huindzɨgɨ̈y miich mxɨɨ y'ity.
23366	MAT 6:15	E pen miich ajcxy ca' pɨn jäy mhuinmeecxy nej xymɨdundɨgooygɨxy, nañ jadu'n mDios ca' xyhuinmeecxɨp ajcxy ma tɨ mdundɨgooygɨxy.
23377	MAT 6:26	Oc'ix miich ajcxy yɨ joon huɨdi queec-huɨdijtp. Yɨ' ajcxy ycaniipcɨxy ycatungɨxy, nañ ni ca' yɨ' ajcxy yujcpɨjccɨxy ma tze'x. Miich ajcxy mDios Teedy huɨdi tzajpjoty tzɨnaayb, je' moydaayb huɨdi ajcxy yɨ' yjɨɨcxyp. E miich ajcxy mjactzoobatp ca'ydɨ yɨ joon.
23379	MAT 6:28	¿E na'amy co miich ajcxy mdzachnidajy mdzachnimay mɨɨd je mhuit mducxy ycɨxpɨ? Oc'ix miich ajcxy nej yoñ tüg je pɨjy huɨdi yajpatp tun nïgap. Ni yɨ' ycatuñ ni piidy.
23381	MAT 6:30	E pen mDios xojxpy jadu'n je aay ujtz cham etz tzojcy ytɨɨtztäy ñicxtäy, jac nïgɨ miich ajcxy Dios xymöhua'ñ huɨdibɨ myajmayjajtpy, miich ajcxy huɨdibɨ hueenɨ mmɨbɨjcɨn.
23384	MAT 6:33	E pen miich ajcxy mbɨdacpy Dios jayɨjp ma mjot mhuinma'ñ etz mguydun ajcxy yɨ' y'ane'mɨn, huin'it miich ajcxy Dios xymöhuɨpy tijaty myajmayjajtpy.
23399	MAT 7:14	E janch je tɨgɨyɨydac etz yɨ tü'aa huɨdibɨ ja'tp ma je jugy'ajtɨn huinɨxɨɨbɨ, xüdz je' etz tzip naxɨɨyñɨ; janch tɨm hueenɨ jäy huɨdibɨ ji nɨcxɨɨyb.
23403	MAT 7:18	E je oybɨ quipy ca' huaad ytɨɨm'aty jɨbɨc. E je quipy huɨdibɨ ca' y'oyɨty ca' ytɨɨm'aty oy.
23430	MAT 8:16	Co oy chu'ɨɨyñɨ ycoodzɨɨyñɨ huin'it yajmɨmiñ ma Jesús may je huɨdi ca'oybɨ mɨɨd. E mɨɨd yɨ' y'ayuc yjëda'ajty ypɨdzɨmday je ca'oybɨ, e huin'it tüg'ócɨy je pa'mjäy chooctay.
23435	MAT 8:21	E jadügpɨ ydiscípulo ymɨnañ: ―Huindzɨn, nɨcx jayɨjp ndeedyɨch n'ocyajnaaxtɨgɨ̈yɨch huin'it nbanɨcxɨp.
23438	MAT 8:24	E jɨm anajty ytüyöy mejyhuingɨ́xy, huin'it mɨc poj ñaymɨbɨdzɨmɨ. Janch mɨc y'ocpɨdɨ̈cnɨ je mejy jɨgo jɨgo je barco cayajnïdɨgoy, pero Jesús anajty chachmaab.
23441	MAT 8:27	E je' ydiscípulos ajcxy nɨgoobɨ y'occɨ́x y'occuejtnɨ chachmɨnaangɨxy: ―¿Pɨn yëydɨjc jada jada', co je mejy je poj tɨ ycapxymɨdoyii?
23443	MAT 8:29	E co anajty Jesús jɨm ñaxy huin'it janch ahua'n ymɨgapxqueecɨ: ―¿Ti miich mdunamyb mɨɨd ɨɨch ajcxy, Jesús, miich Dios y'ung? ¿Nej tɨ mmiñ jayɨjp co xychaachytúngɨxɨch ma ca'nɨ xɨɨ tiempo paady?
23447	MAT 8:33	E je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ɨdzɨm ycuend'ajtp, huin'it ajcxy yqueegy mɨɨd je tzɨgɨ'ñ. Chi co ajcxy yja'ty cajpjoty, huin'it ajcxy ytɨgɨɨy mɨydaacpɨ jadu'n nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii.
23448	MAT 8:34	E huin'it chonday je mayjäy ma je cajp. Chi ajcxy ninɨcxy je Jesús. E co ajcxy ijxpaty, huin'it ajcxy cohuanɨɨy co huen pɨdzɨmnɨ ma je naax je cajp.
23450	MAT 9:2	E jɨm yajmɨmiñ tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty cɨ̈mät tecymät. Yajcɨɨy ymiñ ma'ndzaayjoty. E co Jesús ijxy co ymɨɨd je mɨbɨjcɨn, chi nɨmay je pa'mjäy: ―Jotcugɨ' miich, tɨ je mbocy nhuinmeecxyɨch.
23456	MAT 9:8	E co je mayjäy jadu'n ijxy, huin'it ajcxy ooy jɨhuɨɨy huinmay. Chi ajcxy ooy ojadaty yɨ Dios co anajty tɨ yecy je mɨc'ajtɨn ma mayjäy.
23469	MAT 9:21	Jadu'n anajty tɨ yjot'adyii: “Oy Jesús jëda'ajty yhuitpa' nnïdónɨbɨch, tɨ ɨɨch anajty n'agɨdäygɨch.” Huin'it Jesús yhuäc-huimbijty. Chi huindɨcxpejty je töxyjäy. Chi nɨmay: ―Jotcujc'at miich, tɨ m'agɨdägy jɨgɨx co xymɨbɨcyɨch. E tɨm huin'it hora oychögy je pa'mjäy.
23481	MAT 9:33	E co Jesús yajpɨdzɨmy je ca'oybɨ, chi je mayjäy ooy ycɨjxy ycuejty ajcxy. Chi ajcxy mɨnaangɨxy: ―Ni camɨna jadu'n ycayaj'ixy ya ma jada Israel naax cajp.
23483	MAT 9:35	Jesús jadu'n yhuɨdijty cajp cajp yaj'ixpɨjcy majaty tzajptɨjc. Yajhuingapxɨ̈y je jäy Dios y'ayuc. Etz nañ jadu'n yaj'agɨdacy huen ytɨm huɨdi yuu huen ytɨm huɨdi pa'mɨty.
23487	MAT 10:1	Huin'it Jesús huoy je nimajmetz discípulos. Chi moy ajcxy cötujcɨn jëbɨ huaad yajnïhuäch je huɨdi ca'oybɨ mɨɨd. Etz nañ jadu'n yaj'agɨdägɨp huen ytɨm huɨdi yuu huen ytɨm huɨdi pa'mɨty.
23499	MAT 10:13	E pen je codɨjc ymɨhuaad'ajtpy, yejccɨxy jɨm ɨɨbocxɨn capxpoocxɨn. E pen je jäy ca' ytudägyɨty, ñaadɨgɨ̈'adɨp huɨdi anajty tɨ mgapxcɨxy.
23500	MAT 10:14	E pen ca' pɨn xycöbɨgaangɨxy, e ni pɨn xycamɨdohuaanɨ ajcxy m'ayuc, pɨdzɨmgɨx jɨm ma je tɨjc o ma je cajp. Chi ajcxy mdecy huinnebɨpy, je' je' je tɨy'ajt co ca' miich ajcxy ti pocy mɨɨdɨty.
23506	MAT 10:20	E je ayuc huɨdibɨ miich anajty ajcxy mgapxpy, ca' miich anajty je' ajcxy m'ayuc'ájtɨgɨxy, je Dios Teedy anajty yjɨhuɨ'ñ, je Espíritu Santo, xyajcapxp miich ajcxy.
23507	MAT 10:21	Huin'it yɨ jäy ajcxy ñaygɨ̈yegáanɨgɨxy miñ xyipy tüg quëxtɨjc co huen yaj'ögyii. E je ungdeedy cɨ̈yega'ñ y'ung; je ung'anäg mɨbɨdɨ̈ga'ñ je ytaj yteedy etz yaj'öcɨp ajcxy.
23508	MAT 10:22	Tüg'ócɨy je jäy ajcxy ca' ajcxy xy'ix'anɨpy xychoga' nɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ. E pɨn xymɨbɨjcpɨch amumdügjot ixtɨ mabaad y'ögy, yɨ' ajcxy y'alma tzögɨpy.
23509	MAT 10:23	E co anajty miich ajcxy jäy xy'ixhuɨdity xypahuɨdity ma tüg cajp, nɨcxcɨx ma huingbɨ cajp. Janch tɨy'ajt jadu'n nej nɨmaaygɨxy co ca'nɨ anajty mgapxhuäcxtäy ayuc tɨy'ajt ma tüg'ócɨy je Israelcajp co nhuimbidɨpyɨch, ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.
23522	MAT 10:36	E jadu'n miich ajcxy mdzip'adɨɨyb mgɨ'mjuugy mgɨ'mmɨgüg.
23529	MAT 11:1	E co Jesús anajty tɨ najtzcapxɨydäy je tɨyy'ajt ma je nimajmetzpɨ ydiscípulos ajcxy, chi Jesús ñɨcxy yaj'ixpɨjcp etz ayuccapxhuäcxp majaty cajp huinduy agonbɨ.
23530	MAT 11:2	E Juan je Bautista hue' je' anajty yajpaady pujxtɨgoty. E co nejhuɨy tijaty mɨjhuinma'ñ anajty Jesús ytumyb, chi quejxy metz je' ydiscípulos ajcxy ma Jesús yajpaady.
23542	MAT 11:14	Pen miich ajcxy mɨbɨjcpy Moisés ycötujcɨn etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy, Juan je Bautista je' je' je Elías huɨdibɨ anajty miinamb.
23546	MAT 11:18	Chi Juan, je Bautista, anajty miiñ, e je' ca' ycay y'ügy. E miich ajcxy mɨnaangɨxy co Juan ca'oybɨ ymɨɨdɨty. Jada pi'c'anäctɨjc nipaady nej miich ajcxy.
23559	MAT 12:1	Chi tüg xɨɨ Jesús yhuɨdity mɨɨd ymɨgügtɨjc ma tüg camjot. E hue' anajty sábado xɨɨ, je poocxɨn xɨɨ. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy oy anajty yubögyii. Chi ajcxy ytɨgɨɨy trigo tɨɨm nïxajtztutp etz yjɨɨcxy ajcxy je ypajc.
23560	MAT 12:2	E co je fariseos ajcxy ijxy nej Jesús ydiscípulos ajcxy y'ɨdɨɨtzcɨxy, chi ajcxy nɨmay Jesús: ―Oc'ix nej miich mdiscípulos ajcxy y'ɨdɨ̈ch. Hue' ajcxy tumyb huɨdibɨ ca' huaad ma sábado xɨɨ yajtuñ.
23568	MAT 12:10	E jiiby ma je naymujctac anajty tüg yëydɨjc huɨdibɨ ycɨ̈tɨ̈tz. Je fariseo ajcxy xɨ̈huamyb Jesús, paady ajcxy y'amɨdooy, ymɨnañ: ―¿Nej jëbɨ tüg pa'mjäy chögy sábado xɨɨjɨ?
23573	MAT 12:15	E co Jesús nejhuɨɨy nej yɨ' ajcxy yhuinma'ñ mɨɨdɨty, chi jɨm choñ. E ooy mayjäy ypanɨcxɨ Jesús, Jesús yajtzoocpy anajty tüg'ócɨy pɨnjaty pa'm mɨɨd.
23578	MAT 12:20	Ca' yɨ' tzaachytuna'ñ ayoobɨtɨjc etz huɨdibɨ ayo'ndumb ijtp. Etz nañ ni ca' yajtɨgoya'ñ huɨdibɨ ayoobɨtɨjc yco'ögy'ungdɨjc yjɨjp'ijxpy. Jadu'n nej jäy cayajhuindɨgoy tzajcapy huɨdi huiidyɨp etz ni cayajpïch je mecha huɨdibɨ uuxy uuxy tɨɨcxp. Ixtɨ mabaad anajty yajcopɨcy y'ane'mɨn tudägypɨ.
23579	MAT 12:21	E yɨ' mayjäy ooy yjɨjp'ixa'ñyii.
23589	MAT 12:31	Janch ɨɨch miich ajcxy nɨmäy co Dios jëbɨ huinmecxɨp tüg'ócɨy pocy huɨdibɨ jäy ytungɨxp etz tüg'ócɨy jɨbɨcpɨ huɨdibɨ jäy ycapxcɨxp. Jëyɨ janchtɨy co pɨnjaty capxtɨgooyb mɨɨd je Espíritu Santo, je Dios yjɨhuɨ'ñ ymɨc'ajt, ca' Dios huinmecxɨp nimɨna.
23590	MAT 12:32	Pɨnjaty jɨbɨc xyñigapxpɨch xyñimɨydacpɨch, je' huinmecxam. Per je huɨdibɨ jɨbɨc ñigapxpy je Espíritu Santo, je' ca' huinmecxa'ñ ni jadachambɨ tiempo, etz ni camɨna xɨɨ.
23591	MAT 12:33	Pen miich ajcxy mnejhuɨ̈huamy je quipy pen oy quipy, o pen ca', jëbɨ mnejhuɨ̈huɨpy co je quipy nɨcxy ytɨɨm'aty. Pen oy je ytɨɨm, miich mɨna'nɨp co oy je quipy. E pen ca' oy ytɨɨm'aty, huin'it miich ajcxy mɨna'nɨp co ca' y'oyɨty je quipy.
23595	MAT 12:37	Com nejjaty miich anajty ajcxy tɨ mgapxy je m'ayuc jadu'n miich ajcxy Dios xytɨydunɨp. Com mɨɨd yɨ mgɨ'm ayuc yɨ' mɨɨd m'oybɨdzɨmɨpy mhuätzpɨdzɨmɨpy. E nañ jadu'n mɨɨd yɨ mgɨ'm ayuc yɨ' mɨɨd mbocycähuɨpy.
23610	MAT 13:2	E co mayjäy ooy ñaymujcɨ jɨm ma anajty Jesús ɨñay, chi Jesús ytɨgɨy barcojoty. Per tüg'ócɨy je mayjäy yhuɨ'mday ma mejypa'.
23612	MAT 13:4	E ma anajty jɨm ytɨɨmhuɨjy, huin'it je ytɨɨm oy naagɨty ycäy ma tü'aa. Chi jada' je joon ajcxy oy ymiiñ etz ypiihuɨ̈gy je tɨɨm.
23625	MAT 13:17	Janch tɨy'ajt jadu'n nej ɨɨch miich nɨmaaygɨxy. Janch tɨy'ajt co may profetas ajcxy etz tudägy jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jecy'ajty, ooy ajcxy ja'ixañ huɨdibɨ miich ajcxy m'ijxyp cham, per ca' ajcxy ixy. E ooy ajcxy jamɨdohuañ je ayuc huɨdibɨ miich ajcxy mɨdooyb cham, per ca' ajcxy mɨdoy.
23634	MAT 13:26	E co je trigo oy yooñ, chi ypɨjy. Nañ jadu'n je jɨbɨc ujtz oy yooñ.
23638	MAT 13:30	Ixmatz, huen je jɨbɨc ujtz yeegy tügmucy mɨɨd je trigo, ixtɨ coonɨ anajty ypɨdɨ̈gy je cosecha. Co cosecha paty, huin'it nguexa'ñɨch je ndumbɨdɨjc co huen jayɨjp pujxɨ̈gy je jɨbɨc ujtz etz axotzɨpy etz nögɨpy. E co yajpɨdɨ̈ctay je jɨbɨc ujtz, chi yajpɨdɨ̈gɨpy je trigo e pɨdägɨpy ma je tze'x.”
23639	MAT 13:31	Nañ jadu'n Jesús yaj'ixpɨjcy jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ: ―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg mostazapajc huɨdibɨ tüg jäy ñiip ma je' ycam. E je mostaza ytɨɨm je' jac tɨm mutz ca'ydɨ ni huɨdibɨ ujtz tɨɨm. Per co je mostaza ytɨɨm ymujx etz yoñ, chi y'ahuimbijty jac mɨj ca'ydɨ jacjadyii ujtz. E hue' nɨcxy yjaty janch mɨj, ixtɨ joon ajcxy oy yqueec miiñ yqueec xɨjpy jɨm, pɨdägy je ype'ñ ma je mostaza y'aacx.
23654	MAT 13:46	E co anajty paady tüg perla huɨdibɨ janch tzou, chi ñɨcxy tooctɨgoydäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd etz juy je perla.
23655	MAT 13:47	E nañ jadu'n Dios y'ané'mɨn jadu'n nipaady nej tüg acxmadzɨ'ñ huɨdibɨ jäy mɨɨd ycojɨbɨɨby mejyjoty. Chi jiiby ytɨgɨy huen ytɨm huɨdibɨ acxɨty.
23656	MAT 13:48	E co anajty je acxmadzɨ'ñ y'uch mɨɨd je acx, chi je jäy ajcxy yajpɨdzɨmy ma mejypa'áy. Chi ɨñay ajcxy jɨm mejypa'áy etz huin'ijxy ajcxy je oyjatypɨ acx etz pɨdaaccɨxy ma ycach. Je acx huɨdijaty ca' y'oyɨty, je' ajcxy y'ixjɨbijp.
23663	MAT 13:55	Jadayaabɨ yëydɨjc hue' yteedy'ajtpy je tzejtzpɨ, etz ytaj'ajtpy María. E ɨɨch ajcxy n'ix'ajtpyɨch je y'uch ajcxy; Jacobo, José, Simón, etz Judas.
23668	MAT 14:2	E yɨ' nɨmay je ymɨdungmɨɨdpɨdɨjc: ―Yɨjiibɨ jäy huɨdibɨ tzachtumb mɨjhuinma'ñ, yɨ' je' je Juan, je Bautista. Juan tɨ jugypɨcy jadüg'oc ma anajty tɨ y'ögy, paady mɨc'ajt mɨɨd jaydëb mɨjhuinma'ñ tuñ.
23687	MAT 14:21	Mɨgoox mil anajty ajcxy je yëydɨjctɨjc huɨdibɨ cay uuc. E ca' ajcxy mɨchoy je töxyjäydɨjc ajcxy etz je y'ung y'anäg ajcxy.
23690	MAT 14:24	Co ycoodzɨɨñ, mejy cujc anajty je barco cujc nɨcxy. E je nɨɨ ooy anajty ymɨjjëtzpety ma je barco, je' co ooy anajty mɨc yjanchpojy.
23691	MAT 14:25	E co oy ymoñɨ̈y, huin'it Jesús ymɨjhua'cy ma je' ydiscípulos ajcxy, ñɨcxy adüyöyb mejyhuingɨ́xy.
23692	MAT 14:26	E co je discípulos ajcxy ijxy co Jesús anajty ymiiñ mejyhuingɨ́xy, chi ajcxy ooy ñay'adzɨgɨɨyɨ. Ooy ajcxy yaaxqueecy ymɨnañ ajcxy: ―Hue' ɨɨch ajt ijxmanɨɨyɨm.
23701	MAT 14:35	E co je jäy ajcxy nejhuɨɨy co Jesús tɨ yjäty ma yɨ' ajcxy naaxjot, chi ajcxy tɨy'ajt quejxy ma tüg'ócɨy cajp etz rancho huinduy agonbɨ co Jesús yjɨmɨty. Chi je mayjäy mɨɨd miiñ tüg'ócɨy je pa'mjäy ma Jesús.
23702	MAT 14:36	Chi ajcxy cohuanɨɨy Jesús, pen jëb je pa'mjäy ñïdoñyii je yhuit. E tüg'ócɨy je huɨdijaty ñïdonɨp je' yhuit, je' ajcxy chooctay y'agɨdactay.
23732	MAT 15:30	E huin'it oy mayjäy mɨɨdmiiñ pa'mjäy huɨdibɨ huintz, uum, cɨ̈mucy tecymucy, etz huen tɨm huɨdibɨ pa'mjäy. Pɨdacy ajcxy je pa'mjäy ma Jesús yhuinduu, e yɨ' yajtzooctay.
23733	MAT 15:31	E je mayjäy ooy tzachjɨhuɨɨy tzachhuinmaay ajcxy co anajty je uumbɨ tɨ capxɨ̈gy, je huintzpɨ tɨ y'ijxɨ̈gy, je cɨ̈mucpy tecymucpyɨ tɨ yöyɨ̈gy. Chi je mayjäy ytɨgɨɨy ɨɨbaady capxpaady Dios, je Dios huɨdibɨ je Israel jäy ymɨjpɨdacpy.
23738	MAT 15:36	Chi Jesús conɨ̈gy je huɨxtujcpɨ tzajcaagy etz je hueenɨp acx, e yajnajx Dioscojuyɨp ma Dios. Chi tujc-hua'cx etz moy je' ydiscípulos ajcxy. E yɨ' ajcxy yajhua'cx je jɨcxy pɨcy ma je mayjäy.
23740	MAT 15:38	E je huɨdibɨ ajcxy cay hue' anajty naybáatɨgɨxy nimɨdaax mil, abɨcy je töxyjäydɨjc etz pi'ctɨjc ajcxy.
23750	MAT 16:9	¿Nej ca'nɨ miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈yɨ? ¿Nej ca' mjäymechyii co ɨɨch mɨgoox tzajcaayg nyajhuäcxy etz ni mɨgoox mil je yëydɨjctɨjc anajty huɨdibɨ ajcxy cay? ¿E ni mga'ajɨhuɨ̈yii ajcxy naag cach cayduc uuctuc tɨ myajpɨdɨ̈gy?
23751	MAT 16:10	¿E ni mga'ajɨhuɨ̈yii ajcxy co huɨxtujc tzajcaagy nyajhuäcxyɨch ma nimɨdaax mil yëydɨjc ajcxy huɨdibɨ caay etz naag cach cayduc uuctuc myajpɨdɨ̈gy ajcxy?
23755	MAT 16:14	Chi ajcxy ymɨna'ñ: ―Nijëjɨty jäy ymɨna'ñ co miich je' Juan je Bautista. Nijëjɨty jäy ymɨna'ñ co miich je' Elías, e nijëjɨty ymɨna'ñ co miich je' Jeremías o jadüg profeta (huɨdibɨ tzɨnay jecy'ajty).
23756	MAT 16:15	Chi Jesús ymɨnañ: ―¿E miich ajcxy nej mɨnaangɨxy, pɨn ɨɨch?
23771	MAT 17:2	E jɨm copcɨ́xy Jesús ñinïcx ñaygojtɨgajtzɨ ma Pedro, Jacobo etz Juan ajcxy yhuinduu. Jesús yhuiñyjɨjp ytɨgɨɨy adɨɨcxp nej je xɨɨ ytɨɨcxɨn. E Jesús yhuit y'ahuimbijty janch poob jadu'n nej tüg tɨɨcxɨn.
23772	MAT 17:3	E tɨmetiinɨ oy ijxcɨxy Moisés etz Elías ycapxy mɨydägy anajty mɨɨd Jesús.